Pomembnost glasbe in petja

Vzahodnih družbah je uživanje v glasbi in drugih oblikah umetnosti aktivnost, ki je odmaknjena od našega vsakodnevnega (potrošniškega) življenja (v katerem grabimo in zapravljamo). Posebej si vzamemo čas za obisk koncertnih dvoran in galerij, zato da bi našli tisto, po čemer težimo. Zdi se, da se umetnost poskuša izolirati, kot da ta ne bi bila več pomemben del človekovega življenje, ampak luksuz.
V stari Grčiji, ki običajno velja za zibelko zahodne civilizacije, je bila glasba vseprisotna (in zelo pomembna) v vsakodnevnem življenju. Čeprav dejansko vemo malo o tem, kako je grška glasba zvenela, nam klasiki poročajo o tem, da je bila glasba kot umetnost v stari Grčiji sestavni del njihovega življenja. Tako kot je to v današnji kulturi, so z vrhunskim instrumentalnim znanjem vladali profesionalni glasbeniki, Grki pa so verjeli, da mora biti pouk petja in igranja lire sestavni del izobraževanja vsakega svobodnega meščana. Glasba je bila pomemben del družinskih proslav, slavnosti in religijskih obredov. „Mi pripisujemo izjemen pomen glasbeni vzgoji, ker ritem in harmonija prodrejo najgloblje v notranjost duše in tukaj predstavljajo najmočnejšo oporno točko, ki v vzgojo prinaša vrlino in človeka okrepi.“ Platon.

Izginila je ideja, da je glasba tako močna, da lahko pozitivno ali negativno vpliva na posameznika ali družbo.
Danes, ko je ves človekov notranji razvoj pod močnim vplivom materialističnega svetovnega nazora, vokalna umetnost človeku omogoča ponovno srečanje z duhovnim. S petjem se človek lahko dvigne nad meje telesnosti, najde vez s svojim duhovnim bitjem in s svojim bližnjim, tako da uporablja telo kot instrument.
Glasba in petje segajo globlje kot spoznanje in to je lahko zelo dober ali najpomembnejši prispevek pri približevanju človeka njegovim notranjim pobudam.
Petje lahko poveže misli in čustva, lahko pa pomaga tudi pri doseganju ravnotežja v vsakodnevnem življenju. Na ta način lahko nastanejo nove možnosti za ljudi in za celotni človeški rod.
Petje povzdiguje ljudi iz njihovega vsakdana v nove življenjske izkušnje, ki so lahko spodbuda pri njihovih življenjskih nalogah. Temu se lahko reče glasbeno dihanje. Na ta način glasba lahko pridobi konkreten pomen za posameznikovo življenje, vsakodnevno življenje pa tako postane bolj pevno.

Petje danes

Glede na to, da je v zadnjih stoletjih celotno kulturno življenje, kot tudi izobraževanje, doživelo velike spremembe, ljudje danes pojejo manj kot kadar koli prej. Milijoni ljudi v vsakdanjem življenju ne pojejo več. Pred 200-300 leti so ljudje imeli razpon od 3-4 oktave, danes pa imajo komaj malo več kot eno oktavo. Tendenca je, da naši glasovi postajajo nižji, bolj nepremični, trši (bolj telesni). Naši glasovi se ne morejo razvijati kot je bilo to možno prej.

Ko petje v družbenih situacijah preneha (na obali ali ob druženju v parku), se začne poslušati reproducirana glasba (radio, TV, plošče, kasete, CD-ji). Praznina, ki je nastala, se zapolnjuje s substitutom. Substitut (na en način „popolna“, ampak neresnična, neživa glasba), odvrača našo zavest in nas dela odvisne na takšen način, da lahko čutimo njeno pomanjkanje, ko je ne slišimo. Po določenem času uživanja substitutne glasbe se težko zadovoljimo s katero koli izvedbo, ki bi se lahko primerjala z glasbo s CD-ja, kasete ali radia. V istem času se naše zmožnosti zmanjšujejo, težje se je aktivno ukvarjati s glasbo. Veliko lažje je vključiti radio in slišati „popolno“ izvedbo kot poskusiti samostojno izvajati glasbo, ki prinaša veliko več zadovoljstva kot poslušanje radia ali CD-ja.