Metoda petja Werbeck

Metoda petja WerbeckTako kot različne vrste rastlin, ki nastajajo ob srečanju arhetipa rastline s tlemi, tako tudi človeški glasovi nastanejo ob srečanju arhetipa glasu s svojim nosilcem – človeško telesnostjo. Ena od osnovnih napak, ki prevladujejo pri številnih tehnikah za šolanje glasu, je pojmovanje glasu kot izdelka visoko organizirane materije oz. stvari.
Toda visoko organizirana materija ni tista, ki ustvarja glas, temveč se glas (ki je po svoji naravi nematerialen) manifestira skozi njo. Nevidni notranji impulz, ki gre skozi telesnost, nam omogoča, da odkrivamo učinke, ki ne bi nastali od telesnosti same.

V „Šoli za odkrivanje glasu“ se petje ne obravnava kot rezultat posameznih organov ali delov telesa, temveč kot izraz celotnega človekovega bitja. Toda glas se lahko „pregnan???izgubi“ zaradi fizioloških in drugih ovir. Pri metodi petja Werbeck se takšnim oviram skušamo izogniti, da bi lahko odkrili tisto, kar je navzoče v vsakem človeku.
„Tukaj naletimo na glavno napako pri današnjem poučevanju petja: človeškega glasu ni treba trenirati, ta je že tu, izpopolnjen in popoln kot celota. To, na kar glas čaka, je osvoboditev. Morali bi govoriti o osvoboditvi glasu ali natančneje o odkrivanju glasu, ne pa o treniranju glasu. Vse delo, vsa prizadevanja pri tem, čemur rečemo šolanje glasu, v osnovi ni nič drugega kot osvoboditev glasu, odpravljanje ovir, ki ne dovoljujejo, da glas zazveni v svoji polnosti.“ Werbeck.

Vse, kar učitelj petja ali pevec lahko naredi, je, da ustvari pogoje v katerih se glas lahko pojavi. Lepota tona bo zvenela slabo, če telo „zadržuje“ zvok, ko je zvok „ujet“ v svojem teku.
Čeprav je „Šola za odkrivanje glasu“ v glavnem osredotočena na umetniško in pedagoško delo, dobimo o njej bolj popolno sliko z upoštevanjem perspektive, ki jo ponuja s terapijsko uporabo.